VINO DOBRO VE OD KOD PRIHAJA IN KAM HOČE! /<<<<<</////||\\<<<<//////.//\//>>><///>////\//>>><<<//\\////////|||| //|||\||<<<<\||///\\\///>>>>>///|||\||.<\

Posestvo Burja - Sajenje trt

O NAS //\//>>><<<//\\////////||\\<<///|||| //|||\||<<<<\||/<<<///.//<<<///||\\<

Posestvo Burja povezuje tradicionalno vipavsko vinogradniško kmetijo s sodobnim razumevanjem vina. Pa ni to morebiti kar eno in isto? Kaj si v vinu ne želimo prepoznati naših korenin, osnov okusov, in hkrati začutiti tla in klimo vinogradov?

Načela

1. Verjamem v celovitost, ne pa v posamezne posege, ki rešujejo en problem in odpirajo tri nove. Na ta način poskušam najti odgovore na moja večna vprašanja. Poslušam veliko mnenj, ki prihajajo iz znanstvenega sveta in od izkušenih kmetov. Materialne zaznave in dejanja poskušam uravnotežiti z duhovno dimenzijo.
2. Spoštujem lokalne sorte. Zato sem kupil 60 let star vinograd Malvazije. Zato so sorte, ki jih gojim v svojih vinogradih vipavske, primorske sorte: Zelen, Pokalca, Refošk, Rebula, Malvazija, Laški rizling,
Modra frankinja. Med podedovanimi vinogradi ostaja še Modri pinot, burgundec, moja strast in poklon Burgundiji.
3. Spoznavam raznolikost in bogastvo naših vinogradov. Mislim, da je mikroflora pomemben del identitete posameznega vinograda. Delo v mojih vinogradih, ki so obdelani po načelih biološke in biodinamične pridelave je v središču pozornosti. Spoznavam detajle o raznolikosti tal in klime posameznih leg in poskušam prilagoditi sorte in obdelavo vinogradov glede na spoznane značilnosti. Poskušam stopiti korak nazaj in
poskušati razumeti kako spodbuditi naravo, predvsem tla, da bodo izrazila svoj značaj v mojih vinih.
4. Nekaj malega nadziram in veliko dopuščam. V vinski kleti nadzorujem temperaturo in oksidacijo, ostalo spodbujam. Poskušam delati v sinergiji z trto, vinom in naravo, tudi z spodbujanjem spontanih fermentacij, zato zagotovimo stik med jagodno kozico in moštom tudi v primeru belih sort. Raznolikost sevov kvasovk, po mojem mnenju, pripomore k kompleksnosti vina in zagotavljajo originalnejše izražanje posameznega vinograda.
Posestvo Burja - Primož Lavrenčič

Zgodovina

Po nekaterih podatkih se je vinogradništvo in vinarstvo na območju današnje Sloveniji pričelo že zelo zgodaj, morda že v starem Noriku, predhodniku Karantanije (Rimski kamen s trto, vazo in panterjema (2. stol.), nad glavnim vhodom v stolnico pri Gospe Sveti). Kelti so najbolj verjetno gojili trto in pridelovali svoja vina. Ko so na ozemlje Slovenije prodrli Rimljani, se je način vinogradništva verjetno spremenil, vključujoč druge sorte in nove načine pridelave vina. Iz rimskih časov nam je znana omemba »vinum pucinum«, ki je uspevalo na pečinah (pucinum?), vzhodno od Ogleja. Predmet »Vaška Situla«
iz šestega stoletja p.n.št., ki je bil najden v Vačah označuje zabave, kjer je bilo prisotno tudi vino. V vinogradništvu na slovenskem ozemlju se je zelo zgodaj oblikoval tudi poseben tip demokratične ureditve, ki se je imenovala gorska pravda ali gorski zbor in trajal vse do leta 1848. Tako so imenovali zborovanje viničarjev ter posestnikov vinogradov. Tega niso poznali Bavarci, niti Langobardi in Obri. Prav tako, oziroma prav zaradi dolge in bogate zgodovine vinogradništva, smo vedno imeli bogato zbirko lokalnih slovenskih trt, predvsem belih. Otokarjeva Avstrijska Rimana kronika (napisana okoli 1306)
navaja nekatere vrste slovenskih vin kot teran (terran), vipavec (win von Wippach), rebula (reinwal), pinela (pinol), vino iz Milj (muglaere), iz Brd (ecke). Bogate opise Vipavskega vinogradništva in vinarstva nam ponuja še Vinoreja za Slovence (1844), avtorja Matije Vertovca in pa Slava vojvodine Kranjske, Die Ehre des Hertzogthums Crain (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja. Rodbina Lavrenčič se je na Vipavsko priselila leta 1499, ter se nato kot večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom in vinogradništvom. Rodbina moje matere Žorž se je ukvarjala s kovaštvom, poleg tega so imeli nekaj vinogradov.
Posestvo Burja - Zgodovina

Poslanstvo

Nadaljevati in gojiti tradicijo vipavskega vinogradništva in vinarstva ter skupaj s kolegi Vipavci zgraditi močno regionalno vinsko znamko. Uživati v sosledju množice dobrih drobnih trenutkov v tem procesu.

DRUGI O NAS, OBJAVE //\//>>><<<//\\////////><<<//\\//.//<<<//><<<//\\//

VINOGRADI //\//>>><<<//\\////////||\\<<///|||| //|||\||<<<<\||/<<<///./

1. Ravno Brdo (Podraga) 1,7 ha. Modri pinot, modra frankinja, malvazija, zelen, laški rizling, rebula.
2. Stranice (Podraga) 1,6 ha. Refošk, pokalca, malvazija, laški rizling, malvazija.
3. Zadomajc (Podraga) 0,8 ha. Modri pinot.
4. Golavna (Orehivica, Pasji rep) 1,4 ha. Zelen.
5. Ostri vrh (Orehovica, Pasji rep) 1,6 ha. Rebula, malvazija, laški rizling, renski rizling, modri pinot.
Vinogradi Burja

Tla / Geologija

Tla v naših vinogradih so se počasi razvila na dobrih petdeset milijonov let starih flišnih laporovcih in peščenjakih. Te, s kalcijevim karbonatom ravno prav bogate kamnine so nastale v morju v geološkem obdobju eocena, če želimo biti še posebno natančni pa jih uvrstimo v časovno obdobje imenovano cuisij. Laporovci so drobneje zrnati, v njih so bolj ali manj zlepljeni drobci kamnin, veliki le nekaj stotink milimetra, tla na njih so zato nekaj težja, zato lažje in dlje zadržujejo vodo. Peščenjaki so praviloma sestavljeni iz večjih, nekako do enega milimetra velikih delcev.
Tla na njih so zato nekoliko lažja in bolj suha. Kamnine so sestavljene predvsem iz kalcita, kremena in sljude, nekoliko manj pa apatita, glavkonita in železovih oksidov. Zanimivo je, da velik del fliša sestavljajo delci starejših kamnin, ki so bili na sedanje mesto preneseni od drugod. Med te delce spadajo v veliki meri tudi fosili.
Za določanje starosti naših kamnin so sicer najpomembnejši le nekaj mikrometrov veliki fosilni organizmi, ki so živeli v morju v času nastajanja fliša in jih imenujemo s skupnim imenom nanoplankton.
Večjih fosilov je manj in jih bomo s prostim očesom v naših vinogradih bolj redko opazili. Če v tleh najdemo kos kamnine in ga pogledamo pod mikroskopom pa odkrijemo veliko bogastvo nekdanjega življenja s katerim se danes hranijo naše trte. V peščenjakih tako najdemo kopice v celoti ali delno ohranjenih eocenskih in krednih morskih organizmov. Največ je foraminifer rodov Nummulites, Assilina, Miliolida in Discocyclina in drugih, najdemo pa še koščke briozojev, rdečih alg, školjk in še in še.
Burja - Tla v vinogradih

Nastanek v morju

Čeprav nismo prav blizu Alp, je naše področje močno povezan z njihovim nastajanjem. Začnimo ob koncu krede, ko so se po Vipavskem in po Krasu, tam, kjer je bilo kopno, še sprehajali dinozavri. Drugod je na karbonatni platformi, v plitvem in toplem morju, podobnem današnjem Bahamskem, nastajal znani kraški apnenec. Že takrat je mirno okolje motila proti severu potujoča Jadranska tektonska plošča. Nekako proti koncu krede, v času, ko so izumirali dinozavri, je njeno trčenje s severneje ležečo Evrazijsko ploščo povzročilo zapiranje oceana med njima in pospešilo dvigovanje Alp. Ko se je morsko dno med ploščama gubalo,
mečkalo, stiskalo in narivalo, so se že prej odloženi sedimenti in kamnine na podmorskih pobočjih in na njihovih robovih znašli v nestabilnem položaju. Najprej so se premaknili malo, pa malo bolj in na koncu so kot podvodni plazovi, pogosto izjemnih razsežnosti, imenujemo jih podvodni turbiditni tokovi, zdrveli v globoko morje (skica nastajanja fliša; profil ali 3D). Sediment, odložen iz teh turbiditnih tokov je zato sestavljen predvsem iz delcev že prej obstoječih kamnin in sedimentov, ki jih je uničujoči tok blata in kamenja pobral z morskega dna na svoji poti. Glavnina tega dogajanja se je odvijala v eocenu,
približno petnajst milijonov let po pomembni časovni meji kreda - terciar, zaznamovani z velikim globalnim izumiranjem vrst z dinozavri vred. Kar nekaj milijonov let so bobneli podmorski plazovi od današnjih Julijskih Alp do Istre in še daleč, daleč naprej proti jugu. Sčasoma so se odloženi sedimenti spremenili v kamnino, temu procesu rečemo litifikacija, in tako se je v zahodni Sloveniji nabralo za skoraj kilometer na debelo fliša - zlahka prepoznavnega zaporedja plastnatih laporovcev, peščenjakov in breč, ki dajejo karakter naši pokrajini in pridelku.

Od morja do vina

Takoj, ko so tektonske sile dvignile flišne kamnine nad morsko gladino, se je začel proces pedogeneze. Tako rečemo spreminjanju kamnine v tla. V milijonih let je pod vplivom vremenskih pojavov, kemijskih procesov in tudi ob sodelovanju živali in rastlin na flišnih kamninah nastala nekaj decimetrov do nekaj metrov debela plast rodovitnih tal z značilno in za občutljivo vinsko
trto tako pomembno strukturo. Kjer erozijski procesi tal niso odnašali ali prenašali, je talni profil debel tam nekje okrog enega metra. Zgornjih nekaj decimetrov tal je bogatejših z organskimi snovmi, polnih življenja in zato navadno tudi malo temnejših. Kljub temu, da je matična kamnina bogata s kalcijevim karbonatom, ga v tem delu tal, imenujemo ga tudi eluvijalni ali izprani
horizont, ni skoraj nič. Izpran je bil nadstropje nižje, v iluvijalni horizont, ki je navadno bogat tudi z minerali železa. Trta a s svojimi globoko segajočimi koreninami ne srka življenja le iz zgornjega pač pa tudi najglobljega dela tal - razpadajoče matične kamnine in ne le to; tudi skozi trdno matično kamnino najdejo pot korenine k mineralom, ki bogatijo pridelek.
Burja - vinogradi

Moji vinogradi

Tla v naših vinogradih so sicer vsa razvita na flišnih kamninah, a vseeno se zaradi nekoliko različnih kamnin v podlagi, med seboj razlikujejo. Še sreča, saj smo s tem pridobili ravno tisto raznolikost, ki si je najbolj želimo.
V Zadomajcu in na Ravnem Brdu se v kamninski podlagi tal izmenjujeta peščenjak in lapor.
Laporja je nekoliko več, zato so tla tam nekako srednje težka in srednje dobro zadržujejo vlago.
V Stranicah je podobno, le da tam lapor še nekoliko bolj prevladuje nad peščenjakom in so zato tla še za odtenek težja in bolj vlažna.
Največji vinograd v Golavni se najbolj loči od ostalih lokacij. Tla so se razvila na
tršem in bolj odpornem peščenjaku, zato so tanjša, lažja in se tudi hitreje sušijo. Z rigolanjem v Golavni sežemo bližje h kamninski podlagi in tako bolj premešamo tla z matično kamnino. Zato so tla tam tudi pri vrhu bogatejša s kalcijevim karbonatom, ki je na drugih lokacijah skoraj povsem izpran v spodnje plasti.

Klima vipavske doline

Po legi in naravnogeografskih značilnostih je Vipavska dolina prehodna dolina, strnjena med Trnovsko planoto na severu in Krasom na jugu in odprta proti zahodu, odkoder prihaja vpliv mediteranskega podnebja. Klima Vipavske doline je submediteranska klima z vročimi suhimi poletji in blagimi zimami. Mešajo se vplivi alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Vipavska dolina je najbolj vetrovni predel Slovenije, z vipavsko burjo, z značilnimi sunki, najmočnejši lahko dosežejo hitrost tudi do 240 km/h. (Vir spodnjih temperatur: Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje)

Povprečna letna temperatura
  • Tmax.: 17,0 °C
  • Tmin.: 7,5 °C
  • Tpovp.: 11,8 °C

Poprečna temperatura v rastni dobi od 1. 4. do 31. 10.
  • Tmax.: 22,6 °C
  • Tmin.: 11,7 °C
  • Tpovp.: 16,5 °C

Topografija vinogradov

Topografija vinogradov posestva Burja

VINA //\//>>><<<//\\////////||\\<<///|||| //|||\||<<<<\||/<<<///.//<<<//||\\<

Petite Burja, posestvo Burja

Uvertura,
Petite Burja

Istrska Malvazija: vipavska verzija istrskega ponosa. Sorta, ki je od vedno v vipavskih vinogradih. Mlade trte. Zorenje v jeklenih cisternah.

Zelen: vipavski ponos. Sorta s svojimi zahtevami, posebna, drugačna od drugih. Mlade trte. Zorenje v jeklenih cisternah.

Pakiranje:
  • 0,75 L: v kartonske pakete po 12 steklenic

Tehnične tabele: PDF
EU organic logo / BIO Slovenija SI-EKO-001
Selekcija Burja, posestvo Burja

Selekcija,
Burja

Burja bela: srce, bistvo moje pridelave, zasnovan na nekdanji slavi vipavskega belega, Vipavca. Laški rizling 30%, Rebula 30%, Malvazija 30%, ostale sorte 10%. Vinogradi ki niso zasajeni po sortah, v njih rastejo sorte ena ob drugi, mešano. Moja dva najstarejša vinograda: Ravno brdo nad 20 let, vinograd Stranice nad 60 let. Starano eno leto v velikih sodih, foudre (20 – 35 hL).

Burja noir: moja strast, veselje. Modri pinot 100%. Edina sorta v mojih vinogradih, ki ni lokalna, čeprav obstajajo dokazi da je modri pinot, burgundec že vrsto let na Vipavskem. Vinogradi starosti od 10 do 20 let. Starano dve leti v večjih sodih (10 hL do 15 hL) in 225 L barrique sodih.

Burja Reddo: izzivanje, igranje z idejo vina nekdanjih rdečih sort v Vipavski dolini, ki so bile zgodovinsko vedno v manjšini, za porabo doma. Pokalca 50%, Modra frankinja 30% in Refošk 20%. Mladi vinogradi, starosti od 4 do 6 let. Starano dve leti v večjih sodih (10 hL do 15 hL) in 225 L barrique sodih. Na trgu od leta 2016.

Pakiranje:
  • 0,75 L: v kartonske pakete po 6 steklenic.
  • 1,5 L: kartonski paketi po 3 steklenice, leseni paketi po 1 steklenico.
  • 3,0 L: leseni paketi po 1 steklenica.

Tehnične tabele: PDF
EU organic logo / BIO Slovenija SI-EKO-001
Primus, posestvo Burja

Izbor posameznega vinograda

Materialna realizacija mojih premišljenih, a najbolj norih idej o najboljšem vinu. Izbrane lege, najboljši letniki, natančno in hkrati izzivalno tradicionalno kletarjenje.

Pakiranje:
  • 0,75 L: leseni paketi po 6 steklenic.
  • 1,5 L: leseni paketi po 1 steklenico.
  • 3,0 L: leseni paketi po 1 steklenica.
EU organic logo / BIO Slovenija SI-EKO-001

KONTAKT //\//>>><<<//\\////////||\\<<///|||| //<<\||/<<<///.//<<</////||\\<

Posestvo Burja,
Primož Lavrenčič

OREHOVICA 46
Si-5272 PODNANOS
e-naslov: info@burjaestate.com
GSM: 041 363 272 (Primož)
GSM: 070 900 075 (Mateja)
Id. št. za DDV: SI81400306
KMG MID: 100921806

facebook.com/Wine.Estate.Burja

Kje smo Združenje družinskih vinogradnikov - vinarjev Slovenije
Zemljevid - lokacija - Posestvo Burja, Vipavska dolina, Slovenija, EU
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Prodaja

Slovenija: eVino   Hrvaška: Label Grand   Italija: Les Caves de Pyrene   Nemčija: Christofer Radic – Sophisticated Bohemian (Berlin), Schu's deli kg food & wine (Hannover), Weinwelt Scheucher (München)   Švica: Setpember Vin&Vinyl   Belgija: Wijnhuis Tinto, Sloveense wijnen   ZDA: Zev Rovine Selections   Nizozemska: Smaragd Wijnen   Norveška: Structure Wines   Danska: Winewise   Irska: Grapecircus   Združeno kraljestvo: Les Caves De Pyrene   Avstralija: Real wines   Kanada: La Qv (Quebec), Context Wines (Ontario), Elite Brands Wine Distribution (Alberta)   Švedska: Wine Waves   Madžarska: BK518   Južna Koreja: Two Plus Wine 투플러스와인

PRESS //////\//>>/\\/<<<//\\////||\\<<///|||| //<<\||/<<<///.//<<</////||\\<

Logotip


Prenesi logotip v formatu: PDF | PNG | JPG

Tehnične tabele

Tehnične podatke o vinih burja lahko dobite TUKAJ.

Fotografije

Klikni na sliko spodaj, za prenos izbrane HI-RES fotografije.
Ali TUKAJ za prenos vseh fotografij naenkrat (.Zip 46 MB).

NA VRH STRANI